Dom Škofljica je ena izmed enot CUDV Draga, z delovanjem je pričela decembra 1985. Namenjen je institucionalnemu varstvu odraslih z zmernimi, težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, nekateri imajo tudi dodatne motnje (gibalna oviranost, težave v duševnem zdravju, epilepsija itd.).
Dejavnosti in življenje v Domu načrtujemo zelo skrbno, trudimo se za čim bolj domače vzdušje, kar nam uspeva, saj je to prvo, kar opazijo obiskovalci, ki pridejo v Dom, in obiskovalcev ni malo.
Poleg institucionalnega varstva (po Zakonu o socialnem varstvu) organiziramo tudi:
- dejavnosti vseživljenjskega učenja, ki se prepletajo z dejavnostmi v prostem času, s katerimi omogočamo boljšo kvaliteto življenja (skrb za samostojnost in lastno zdravje, sprehod, pohodništvo, trim, jahanje, bazen, telovadba, aromaterapija, gospodinjske dejavnosti, glasbena dejavnost, likovna dejavnost, samozagovorništvo, klubska dejavnost, letovanja, taborjenje, nakupi, praznovanja, ples, urejanje okolice, drama, izleti, komunikacija, socializacija odnosov med spoloma, obiskovanje javnih prireditev v lokalni skupnosti, obiskovanje maše, snoezelen, masaža, branje zgodb, uporaba računalnika, vrtnarstvo, skrb za male živali, duhovno življenje, pogovori …);
- na voljo so tudi individualne ali skupinske terapevtske dejavnosti, ki jih načrtuje tim;
- za vsakega stanovalca je narejen osebni načrt in pri izvajanju le-tega sodelujejo stanovalci sami (samozagovorniki), njihovi starši in svojci ter zaposleni različnih strok;
- zdravstveno varstvo, ki se izvaja po predpisih tega področja.
Zelo pomemben je individualiziran pristop, upoštevanje posameznikovih želja ter dobro poznavanje stanovalčevega delovanja v okolju v različnih situacijah in s tem razumevanje tako verbalne komunikacije kot neverbalnega sporočanja.
Z leti se v domu vse pogosteje soočamo tudi s pojavi, ki spremljajo staranje. Te pojave sprejemamo kot del življenja. Starost je mogoče razumeti kot dvojni proces: izgubljanjetelesnih sposobnosti, vendar tudi kot priložnost za pridobivanje – poglabljanje in utrjevanje zmožnosti in veščin ter priložnost za učenje obvladovanja sprememb, ki jih prinaša »novo« življenjsko obdobje.
Osebe s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju, se ne zavedajo procesa staranja in upadanja sposobnosti, vendar pa osebe z zmernimi motnjami vedo, da ne zmorejo več toliko kot so še pred časom, kar jih žalosti in obremenjuje, če ne dobijo pomoči pri sprejemanju tega procesa. Trudimo se, da stanovalce pri sprejemanju starostnih tegob podpiramo in jim pomagamo sprejeti le-te kot del življenjskega kroga, ki je lasten vsakemu človeku.
